‍Ko sem začela svojo pot s kodo in umetnostjo, sem že vedela, da generativna umetnost obstaja. A iskreno takrat je še nisem zares razumela. V moji glavi se je vse skupaj zdelo precej preprosto: Generativna umetnost = naključnost.

Seveda, naključnost je njen del, vendar le majhen. Sčasoma sem spoznala, da generativnost pomeni nekaj veliko globljega: je način razmišljanja o samem procesu ustvarjanja, o odnosu med sistemom, umetnikom in nepredvidljivostjo. Gre tudi za zavedanje, zakaj se nekaj zgodi – ne samo za to, da nekaj izgleda zanimivo.Zame prava vrednost generativne umetnosti leži prav v tem nenehnem spraševanju, v postavljanju vprašanj, kot so:

- Ali je to, kar ustvarjam, res mogoče imenovati generativna umetnost?
- Kakšno vlogo imam jaz in kakšno ima sistem?
- Kaj bi se zgodilo, če bi prepustila še več nadzora kodi?

‍

Na začetku svoje poti sem naletela na veliko različnih definicij. Nekatere so generativno umetnost razlagale zelo na  široko, kot vsak ustvarjalni proces, ki temelji na sistemih in pravilih, ne nujno digitalnih. Druge so se osredotočale izključno na računalnik, algoritme in kodo kot glavno orodje izražanja. Obe razlagi sta pravilni , samo preprosto izhajata iz različnih perspektiv.

Za potrebe svojega nadaljnjega dela in eksperimentov sem oblikovala lastno razumevanje generativne umetnosti, ki združuje elemente iz različnih virov in osebnih izkušenj:

Generativna umetnost se osredotoča na creative coding – ustvarjanje s pomočjo kode, pri katerem ima računalniški program določen nivo avtonomije. Združuje odločitve, ki jih sprejema sistem (torej niz pravil in algoritmov), ter elemente naključnosti s kreativnostjo umetnika. Na ta način nastajajo edinstvena, neponovljiva vizualna dela.Po mojem razumevanju se generativnost opira na štiri stebre:

- Niz pravil – logična osnova procesa. Določa meje in način delovanja sistema, vendar pušča prostor za nepredvidljivost.

- Kreativnost umetnika – način, kako oblikuje pravila in parametre. Umetnik odloča, kje se konča nadzor in začne eksperiment.

- Avtonomija sistema – trenutek, ko koda začne delovati samostojno in ustvarja rezultate, ki jih umetnik ni načrtoval.

- Naključnost – element, ki delu daje značaj in življenje. Prav zaradi nje je vsak rezultat drugačen in s tem edinstven.

‍V svojih eksperimentih pogosto začnem z mrežo – zame je to osnovni element, struktura, iz katere vse izhaja. Je preprost sistem, ki ga sčasoma preoblikujem v nekaj veliko bolj organskega.

1. Običajno začnem z ustvarjanjem dinamične mreže, ki se odziva na parametre in se s časom spreminja.

2. Nato dodam osnovne oblike – točke, črte, pravokotnike – ki tvorijo prve plasti kompozicije.

3. Sledi faza eksperimentiranja s transformacijami: s skalo, prosojnostjo, rotacijo in barvo.

4. Nato vnesem gibanje – utripanje, valovanje, rotacijo ali ponavljajoče se sekvence – kar celoti doda energijo in lahkotnost.

5. Na koncu prilagajam parametre in opazujem, kako že najmanjše spremembe vplivajo na celoten sistem.

To je zame najrazburljivejši trenutek – ko koda začne odzvanjati na moje odločitve in ustvarjati nekaj, česar sama nisem mogla predvideti. Takrat imam občutek, da ustvarjam v dialogu s sistemom – ne da ga le nadzorujem.

Včasih rada preverim, kaj se zgodi, ko se statična kompozicija začne premikati. Z eksperimentiranjem z gibanjem v proces vnesem še več energije in nepredvidljivosti.

V tem primeru sem dodala parametre, kot sta velocity (hitrost) in radius (polmer), pa tudi učinke odbijanja oblik (bouncing). Začela sem premikati miško po zaslonu in opazovati, kako sistem reagira – vsaka interakcija je ustvarila novo kompozicijo. Učinek je bil presenetljiv: pojavile so se mehke, organske oblike, ki so delovale, kot da dihajo v lastnem ritmu.

Kasneje sem dodala možnost ustvarjanja sledi – nežnih repov, ki so ostajali za premikajočimi se oblikami. Koda je takrat dobesedno začela “risati” po platnu, puščajoč sledi kot voščenke, le da v povsem novem, generativnem kontekstu.

Menim, da eksperimentiranje z generativno umetnostjo prinaša ogromen potencial in resnično odpira ustvarjalnost. Ustvarimo niz pravil, koda jih interpretira – in nenadoma se zgodi nekaj, kar preseže naša pričakovanja.

Sčasoma sem začela raziskovati tudi povezavo med generativno umetnostjo in tipografijo, kar mi je odprlo popolnoma nov ustvarjalni prostor, o katerem bom še pisala, ker čutim, da se prav tam zame začenja nekaj posebnega.

Za konec bi rada pustila nekaj misli za tiste, ki bi radi poskusili sami:

1. Začni z enostavnimi orodji. Priporočam Processing ali spletni p5.js. Tudi brez izkušenj s programiranjem boš našel/a veliko odličnih vodičev in prijazno skupnost.

2. Začni z majhnimi idejami. Velike, kompleksne vizije pogosto razočarajo, če še ne veš, kako do njih priti. Razdeli projekt na manjše korake, tako se boš učil/a hitreje in bolj jasno videl/a napredek.

3. Delaj svoje delo vidno. Tudi če se ti zdi preprosto – deli ga na družbenih omrežjih. Prav najosnovnejše stvari včasih naredijo največji vtis.\

4. Najdi svoj prostor raziskovanja. Morda so to oblike, gibanje, 3D, tipografija ali barva. Tisto, kar te res pritegne, te bo vodilo naprej.

In ne pozabi – generativna umetnost ni le koda in pravila. Je način razmišljanja, odprtost do procesa, napak in naključij.

- Mansion, M. (2023, August 9). On Algorithmic art - creative Pinellas. Creative Pinellas. https://creativepinellas.org/magazine/algorithmic-art/
- Generative Art: 50 Best Examples, Tools & Artists (2021 GUIDE) — AIArtists.org. (n.d.). AIArtists.org. https://aiartists.org/generative-art-design
- Zhang, Y., & Funk, M. (2021). Coding art: The Four Steps to Creative Programming with the Processing Language. Apress.
- What is Generative Art? (2024, October 15). https://avantarte.com/insights/guides/what-is-generative-art
- Dmitri Cherniak - Collaborations with Avant Arte. (2024, June 1). https://avantarte.com/artists/dmitri-cherniak
- https://library.fiveable.me/art-and-technology/unit-11/principles-generative-art-algorithmic-design/study-guide/7WzRMoPXOROCu3Hz. (n.d.).
- Greenfield, G. (2012). Generative art: a practical guide using Processing, by Matt Pearson. Journal of Mathematics and the Arts, 6(4), 225–229. https://doi.org/10.1080/17513472.2012.742030
- Zafeiriou, S. (2024, December 12). Generative Art for Beginners: 10 Essential Techniques | Steve Zafeiriou. Steve Zafeiriou. https://stevezafeiriou.com/generative-art-for-beginners/
- Goodchild, A. (2024, May 22). What is Generative Art? — Amy Goodchild. Amy Goodchild. https://www.amygoodchild.com/blog/what-is-generative-art

‍